Raje gram pameti več in kakšen všeček manj

Zima nam letos res prizanaša in sezona pohodništva, teka, kolesarjenja in drugih aktivnosti na prostem je tako rekoč že odprta. Za vašo in našo varnost smo zato v Društvu ZAKONcTEDNA v sodelovanju z Mladinskim centrom Idrija prvo letošnjo delavnico namenili VARNOSTI.

112 je številka, ki jo zavrtimo, ko se ponesrečimo ali smo priča nesreči. Petra Tončiča pa pokličemo, ko:

1. potrebujemo družbo pri teku, gorskem kolesarjenju, plezanju, supanju, turnem smučanju,
2. potrebujemo inštrukcije angleščine ali
3. nas zanima, kako zmanjšati možnost, da se nam pri športih v naravi pripeti nesreča, in kako postopati v primeru poškodbe.

Kot predstavnik GRS Tolmin nam je Peter minuli petek osvežil znanje prve pomoči in nam predstavil morebitne scenarije, v katerih se lahko kaj hitro znajdemo zaradi neprimerne opreme, precenjevanja lastnih psihičnih in fizičnih zmogljivosti ali podcenjevanja narave.

»Zdrs zaradi neprimerne obutve je najpogostejši vzrok za nesrečo v hribih pri nas. Mini dereze so super, a le za nižja hribovja, kot jih imamo na Idrijskem in Cerkljanskem, ne pa tudi za v gore,« nas je opozoril uvodoma in nam položil na srce, naj družbena omrežja in #FitForSummer #YOLO in #NoBrainNoTumor ne bodo naš glavni motiv za gibanje v naravi: »Raje en gram pameti več in kakšen všeček na Instagramu manj, pa bodo gorski reševalci imeli precej manj dela. Ali pa bodo vsaj hitreje našli ponesrečenca, saj ne bo imel izpraznjene baterije na mobilcu zaradi pretiranega fotografiranja.«

 10 zapovedi za varno gibanje v naravi

1. V naravo nikoli ne hodite sami. Če nimate nikogar, ki bi ga športi v naravi veselili, se pridružite članom Društva ZAKONcTEDNA!
2. Saj vemo, da si je lepo včasih vzeti tudi čas zase, a če že solirate, vsaj obvestite domače, kam greste in kdaj predvidoma se vračate.
3. Dobro načrtujte! Ne izbirajte nepoznanih terenov in izzivov, ki jim niste kos. Pozanimajte se o stanju terena, na pot se odpravite dovolj zgodaj.
4. Aktivnost prilagodite zunanjim dejavnikom (vreme, sončni vzhod/zahod, nedavno sneženje, odpiralni časi planinskih koč …).
5. Prilagodite se najšibkejšemu udeležencu.
6. Vsi člani odprave naj bodo vsaj približno seznanjeni z načrtovano potjo.
7. Poskrbite za primerno opremo, naučite se jo uporabljati in jo tudi uporabljajte! V nahrbtniku vam ne bo kaj dosti koristila. Vedno imejte s sabo mobilni telefon, prvo pomoč, hrano in pijačo ter naglavno svetilko, glede na zahtevnost ture pa tudi druge tehnične dele opreme, kot so dereze (ne derezice!), cepin, lavinski set, samovarovalni komplet, čelada, vrv … če se odpravljate na manj poznane terene pa tudi zemljevid. Koristile vam bodo tudi pohodne palice, rezervna oblačila …
8. Prva pomoč naj vsebuje vsaj: gaze, povoje, trikotne rute. Priporočljiva je tudi priročna rolo opornica za imobilizacijo.
9. Redno obnavljajte znanje prve pomoči!
10. Ne uporabljajte telefona za fotografiranje in objave na spletnih družbenih omrežjih, varčujte z baterijo! Med turo na naj bo telefon ugasnjen, shranjen v nepropustni vrečki in na toplem.

7 nasvetov za VEČ KOT 7 življenj

Vemo, da nesreča nikoli ne počiva, in ne glede na to, kam se odpravljamo in koliko izkušenj imamo v nekem športu, je dobro poznati vsaj osnove reševanja. Ko smo priča nesreči: 

1. Preverimo, katere nevarnosti nam pretijo, ter zavarujemo sebe, poškodovanca in opazovalce.
2. Poškodovancu se vedno približamo od spredaj. Ne premikamo ga, razen če je to zaradi varnosti potrebno.
3. Poškodovanca ogovorimo, ga narahlo stresemo in tako preverimo, ali je pri zavesti, ali se odziva na naš klic in ali se odziva na stresljaj.
4. V primeru življenjske ogroženosti takoj pokličemo na 112 in če poškodovanec ne diha, sprostimo dihalno pot, odstranimo morebitni tujek in takoj začnemo z oživljanjem: frekvenca pritiskov 100 na minuto, prsni koš se mora pri odrasli osebi vdati za 5-6 cm, ne glede na to, da obstaja možnost zloma reber. Nekdo iz ekipe naj medtem poskuša najti defibrilator (lokacije defibrilatorjev so objavljene tukaj). 
5. V primeru, da poškodovanec diha, ga namestimo v položaj za nezavestnega (stabilni bočni položaj). 
6. Če je poškodovanec pri zavesti, ga v negibnem položaju pregledamo in preverimo morebitne boleče točke, otekline, zlome, krvavitve; ob sumu na notranjo krvavitev nemudoma pokličemo 112 ali, če imamo to možnost, poškodovanca takoj odpeljemo do najbližje zdravstvene oskrbe.
7. Ob poškodovancu ostanemo, dokler oskrbe ne prevzame reševalna služba. Pomembno je, da ga poskušamo kar najbolj pomiriti.

KJE si in KAJ se ti je zgodilo?

Ko kličete na 112 sta najpomembnejša podatka KJE ste in KAJ se je zgodilo. Če boste upoštevali Petrov nasvet, da turo še pred odhodom dobro preučite, boste reševalcem znali povedati tudi, kako ste do lokacije nesreče prišli.

Reševalni službi bo koristilo tudi, če bo vedela, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe, kdaj se je nesreča zgodila, kakšne so okoliščine (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave …) in kakšno pomoč potrebujete. 

Če se znajdete na območju brez signala, poskusite glavna podatka (KDO ste in KAJ se je zgodilo) poslati preko SMS sporočila na 112.

Srečno in po pameti za konc tedna!

***

Delavnica Za varen konc tedna z GRS je bila brezplačna in financirana s strani Evropske unije preko programa Evropska solidarnostna enota v sklopu solidarnostnega projekta Naj se vrti. S tem projektom želimo mladi v Društvu ZAKONcTEDNA in Mladinskem centru Idrija zainteresirani javnosti ponuditi kakovostne športne dogodke, ki bodo popestrili lokalno dogajanje.

Foto: Miha Tratnik Bajc