Kako se organizacije športne prireditve lotijo profesionalci

Foto: Miha Tratnik Bajc

Kar deset let je Marko Pajnik nizal uspehe na področju organizacije športnih prireditev v Red Bullu, prste pa je imel vmes tudi pri postavljanju strehe nad prvim centrom za urbane športe v Ljubljani – t. i. Urban Roof je sprva zaživel v spodnji Šiški kot prostor za skladiščenje športne opreme in testiranje opreme za člane društva. »Ja, če hočeš kaj doseči in kam priti, moraš biti predvsem iznajdljiv,« nam je Marko položil na srce v Mladinskem centru Idrija, kjer smo ga nedavno gostili.

Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na varnost, tako na športnih objektih kot na prireditvah. Pri organizaciji prireditev ne gre le za močno in kreativno promocijo, dobro obiskanost in ustvarjanje sproščenega vzdušja. Pomemben del vsakega dogodka je tudi dobro poznavanje aktualnih zakonov in pravno formalnih omejitev, ki izhajajo predvsem iz Zakona o športu in Zakona o javnih zbiranjih.

Vsaka organizacija dogodka se začne s prijavo prireditve na policijski postaji ter pridobivanjem ustreznega dovoljenja na občinski upravni enoti, ki glede na obsežnost in specifiko dogodka vključuje še lep nabor potrebnih dokazil in dovoljenj: dokazilo o tehnični brezhibnosti naprav, šotorov in vseh postavljenih objektov, načrt varovanja, dovoljenje pristojnega organa za omejitev javnega prometa, dokazilo o zagotavljanju zdravstvene oskrbe oziroma nujne medicinske pomoči s strani zdravstvenega doma ter druga dokazila o varni izvedbi …

Odgovornost je na strani organizatorja

Čeprav se od udeležencev športnih dogodkov pričakuje, da se zavedajo tveganja in upoštevajo svoje zmogljivosti, mora organizator vselej narediti vse, kar je v njegovi moči, da prepreči morebitne poškodbe. Poskrbeti mora, da niso ogroženi življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma njihovo premoženje, javni promet in okolje. Zagotoviti mora ustrezno zdravstveno oskrbo za primer nesreče in zagotoviti rediteljsko službo, dobro pa je tudi, da zavaruje prireditev proti tretji osebi ter udeležence. Pozabiti pa ne sme niti na Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in privolitev udeležencev v objavo fotografij na spletnih straneh in drugih medijih.

Vsak dogodek ima svoje zahteve

Zdi se, da bi lahko za vsako prireditev imeli seznam opravil, ki jih pač moraš obkljukati, če želiš, da zadeva uspe tako, kot je treba. A sodeč po Markovih izkušnjah je organizacija športnih eventov kot nemščina: veliko pravil, še več izjem. Tako se je na primer pokazalo, ko je Red Bull na Bledu pripravljal Dan za dekleta z Manco Notar.

Poleg vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo so morali zagotoviti varnost pred utopitvijo z izjavo o izvedbi varovanja ter ustreznimi dokazili o usposobljenosti za reševanje, za kolesarsko delavnico pa so morali natančno določiti traso in dve ustrezno označeni kolesarki, ki sta spremljali dekleta. In da bi bila mapica z vsemi dovoljenji napolnjena do zadnjega, so za vsako ikonično blejsko lokacijo, kjer so dogodek snemali, priložili še prav posebno občinsko dovoljenje za objavo posnetkov v medijih.

Nikoli ne podcenjuj moči zgodbe

»Kaj je tisto, kar pritegne na dogodke,« smo še vprašali Marka v upanju, da nam bo razkril zmagovalni recept. A ta, kot nam je zatrdil, ne obstaja. Kar je vedno aktualno, je lokalno – če uspeš lokalno zanimivost povezati v dobro zgodbo, nastanejo uspešni dogodki, kot sta kolesarski Red Bull Goni Pony ali smučarski Samo Gas s Filipom Flisarjem.

A tudi taki dogodki ne uspejo čez noč. Začne se z dobro idejo, pot do realizacije pa je neredko daljša kot vršiški klanec. In pregonijo jo le organizatorji, ki so dovolj iznajdljivi, prilagodljivi in ki se iz svojih napak znajo tudi kaj naučiti. Da je Goni Pony postal pravi retro praznik, je trajalo kar pet let in vsako leto je bilo organizacijsko zahtevnejše.

Kljub zapletom zaradi slabega vremena (ki ga organizator športne prireditve na prostem mora vedno vzeti v zakup) in množice, ki precej rada kaj popije, pa »tekmovalci na koncu dneva zadovoljni in celi prispejo v dolino – in to je tisto, kar navsezadnje največ šteje,« je svoje predavanje sklenil Marko.  

***

Dogodek je bil financiran s strani Evropske unije preko programa Evropska solidarnostna enota v sklopu solidarnostnega projekta Naj se vrti. Gre za projekt skupine aktivnih mladih iz društva ZAKONcTEDNA in Mladinskega centra Idrija, ki si želijo organizirati kakovostne športne dogodke, ki bodo doprinesli k popestritvi dogajanja v Idriji in okolici. S tem naslavljajo lokalno problematiko pomanjkanja dogodkov v kraju in neizkoriščenost športno-turističnih kapacitet v občini.